Obračun nadomestil po Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19

Navodilo se nanaša na obračun kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika in na obračun nadomestila plače zaradi odrejene karantene in zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi zaradi obveznosti varstva otroka (višja sila) v skladu z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20; v nadaljevanju PKP5).

V nadaljevanju navodilo tudi prikazuje obračun nadomestila plače zaradi pravice staršev do sobivanja v zdravstvenem zavodu ob bolnem otroku, ki jo določa Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE; Uradni list RS, št. 175/20).

Za obračune plač, ki vsebujejo nadomestila obračunana skladno z zgoraj omenjenim zakonom, je potrebno obrazec ZAP/M urediti in oddati ročno. Za vse obračune skupaj oddamo en obrazec ZAP/M na AJPES. Podatke za pripravo obrazca preverimo v zbiru plač za izbran mesec in na osnovi zbirnih podatkov pripravimo obrazec ZAP/M na spletni strani AJPES in ga oddamo.

Kratkotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika v breme ZZZS

PKP5 uvaja kratkotrajno bolniško odsotnost z dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik. Ukrep bo veljal do 31. 12. 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.

Ne glede na določbe 29., 31. in 35. člena ZZVZZ, ki sicer urejajo nadomestila zaposlenih v breme ZZZS, je delavec lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. To pomeni, da delavec v primeru bolezni lahko koristi odsotnost natanko enkrat in sicer 1, 2 ali 3 zaporedne delovne dni.  Delavec mora o vsakokratni kratkotrajni bolniški odsotnosti pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti

Višina nadomestila plače za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni je določena z 8. odst. 137. člena ZDR-1. To pomeni, da nadomestilo plače znaša 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.

ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v roku 60 dni po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa, t.j. do 31.3.2021. Podroben postopek za vlaganje zahteve določa ZZZS.

V primeru, da izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je delavec po preteku tega obdobja še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. V takih primerih gre za običajno bolniško odsotnost.

Vnos kratkotrajne bolniške odsotnosti z dela

  1. V meniju Plače > Obračun plač vnesemo novo plačo.
  2. Na drugem koraku obračuna plače, pri delavcu izberemo vrsto izplačila > Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni (do 3 dni) po 20.členu ZZUOOPkjer vnesemo:
    • število ur,
    • datum od,
    • datum do in
    • datum prve zadržanosti.
  3. Vnos podatkov potrdimo.
  4. Program bo zmanjšal ure rednega dela in ure dodatka na delovno dobo.
  5. Po končanem vnosu, podatke za obračun plače shranimo in nadaljujemo z obračunom plač.

Kaj program pripravi?

  • Plačilno listo s prikazanim podatkom glede vrste izplačila.
  • Plačilne naloge.
  • REK-1 obrazec z vrsto dohodka 1001. 
    • V polje 105 polni celoten znesek nadomestila. 
    • V analitičnem delu REK obrazca v polje M02 in B02 pa znesek obračunanega nadomestila plače.
  • Zahtevek za refundacijo, v katerem polni razlog zadržanosti 13 in izračunana urna postavka za nadomestila po ZDR.
  • Temeljnico.

Nadomestilo plače zaradi odrejene karantene

Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače. 

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki mu je bila odrejena karantena.

Višina nadomestila je odvisna od razloga odrejene karantene:

  • Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in mu je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % plače zadnjih treh mesecev in ne manjše kot minimalna plača.
  • Delavec, ki mu je bila odrejena karantena po stiku ali sumu stika z okuženo osebo izven delovnega mesta, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % plače zadnjih treh mesecev in ne manjše kot minimalna plača.
  • Delavec, ki mu je bila odrejena karantena po stiku z okuženo osebo na delovnem mestu ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal (100% nadomestilo plače).
  • Delavec, ki je odšel v rdečo državo zaradi zakonsko določenega osebnega razloga ima pravico do nadomestila plače v višini 50 % plače, ki bi jo prejel, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. 
  • Delavec, ki odide v rdečo državo brez zakonsko določene osebnega razloga, nima pravice do nadomestila plače.
  • Delavec, ki mu je odrejena karantena, bo moral najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni in o razlogih zanjo. V 3 delovnih dneh od prejema odločbe o karanteni pa mora le-to posredovati delodajalcu.

Delodajalec mora vložiti vlogo v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene, vendar najpozneje do 31. 12. 2020.

Ukrep velja za nazaj, tj. od 1.10.2020 do 31.12.2020 z možnostjo 3 mesečnega podaljšanja.

Vnos nadomestila plače zaradi karantene zdravega delavca

  1. V meniju Plače > Obračun plač vnesemo novo plačo.
  2. Na prvem koraku obračuna plače izberemo vrsto obračuna > Plač(obračun običajne plače).
  3. Pri polju Nadomestila (dopust, boleznine) iz povprečja mesecev vnesemo 3 (op. program upošteva predhodno pripravljene in potrjene obračune).
  4. Če želimo, da program pri izračunu urne postavke za nadomestila upošteva tudi ure dopusta, dodamo kljukico pri polju Upoštevaj dopust pri izračunu nadomestil.
  5. Na drugem koraku obračuna, pri delavcu izberemo vrsto izplačila Karantena - Covid 19 in vnesemo število ur ter poljuben opis. Program izračuna urno postavko iz povprečja plač zadnjih treh mesecev. V kolikor je izračunano nadomestilo nižje od minimalne plače, program samodejno doda razliko do minimalne plače.
  6. V kolikor nam tako izračunana urna postavka ne ustreza izberemo vrsto izplačila Karantena - Covid 19 - ročni vnos, kjer vpišemo število ur, urno postavko in odstotek (%) ter poljuben opis. Pri ročnem vnosu nadomestila za karanteno moramo biti pozorni, da obračunano nadomestilo ni nižje od minimalne plače.
  7. Vnos podatkov potrdimo.
  8. Za vnesene ure odrejene karantene program samodejno zmanjša ure rednega dela.
  9. Po končanem vnosu, podatke za obračun plače shranimo in nadaljujemo z obračunom plače.

Kaj program pripravi?

Program pripravi:

  • REK-1 obrazec z vrsto dohodka 1001. 
    • V polje 105 polni celoten znesek nadomestila. 
    • V analitičnem delu REK obrazca v polje M01 vpiše znesek plače in nadomestila za karanteno.
    • V analitičnem delu REK obrazca v polje B02 pa znesek obračunanega nadomestila karantene.
  • Plačilne liste za vse zaposlene.
  • Plačilne naloge za izplačilo plače.
  • Temeljnico.

Nadomestilo plače v primeru odhoda v rdečo državo (višja sila)

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin (v teh primerih znaša višina nadomestila 50 % plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače):

  • smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
  • smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
  • rojstva otroka,
  • vabila na sodišče.

Vnos nadomestila plače v primeru odhoda v rdečo državo (višja sila)

  1. V meniju Plače > Obračun plač vnesemo novo plačo.
  2. Na prvem koraku obračuna plače izberemo vrsto obračuna > Plača (obračun običajne plače).
  3. Na drugem koraku obračuna plače,  pri delavcu izberemo vrsto izplačila Višja sila - Covid 19 (M02) - ročni vnoskjer vpišemo število ur, urno postavko kot če bi delal in odstotek 50ter poljuben opis
    • Tu pazimo na minimum nadomestila - ne manj kot 70% minimalne plače.
  4. Vnos podatkov potrdimo.

Kaj program pripravi?

  • REK-1 obrazec z vrsto dohodka 1001. 
    • V polje 105 polni celoten znesek nadomestila. 
    • V analitičnem delu REK obrazca v polje M02 in B02 pa znesek obračunanega nadomestila za varstvo otroka.
  • Plačilno listo s prikazanim podatkom glede vrste izplačila.
  • Plačilne naloge.
  • Temeljnico.

Vnos nadomestila plače zaradi karantene bolnega delavca

V primeru, da je delavec zbolel in ima potrjeno okužbo z virusom Covid-19, je višina nadomestila odvisna od razloga na bolniškem listu.

  1. V meniju Plače > Obračun plač vnesemo novo plačo.
  2. Na prvem koraku obračuna plače izberemo vrsto obračuna > Plača (obračun običajne plače).
  3. Na drugem koraku obračuna, pri delavcu izberemo vrsto izplačila glede na razlog odsotnosti, ki je zapisan na bolniškem listu:
    • Boleznina - 01
    • Poškodba na delu - 04 
    • Izolacija - 08
  4. Vnos podatkov potrdimo.
  5. Program bo zmanjšal ure rednega dela in ure dodatka na delovno dobo.
  6. Po končanem vnosu, podatke za obračun plače shranimo in nadaljujemo z obračunom plač.

Kaj program pripravi?

Program pripravi:

  • REK-1 obrazec, na katerem vpiše znesek odsotnosti v polje M02.
  • V primeru izolacije pripravi ločen zahtevek za refundacijo s šifro razloga zadržanosti 08.
  • Plačilne liste za vse zaposlene.
  • Plačilne naloge za izplačilo plače.
  • Temeljnico.

Vnos izplačila neplačane odsotnosti

V kolikor je delavcu odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, delavec ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene (razen v zgoraj navedenih okoliščinah).

  1.  V meniju Plače > Obračun plač vnesemo novo plačo.
  2. Na drugem koraku obračuna, pri delavcu izberemo vrsto izplačila Neplačana odsotnost in vnesemo število ur.
  3. Program bo zmanjšal ure rednega dela in ure dodatka na delovno dobo.
  4. Po končanem vnosu, podatke za obračun plače shranimo in nadaljujemo z obračunom plač.

Kaj program pripravi?

Program pripravi:

  • REK-1 obrazec, na katerem vpiše znesek neplačane odsotnosti v polje M07,
  • plačilne liste za vse zaposlene,
  • plačilne naloge za izplačilo plače,
  • temeljnico.

Nadomestila plače zaradi obveznosti varstva otroka (višja sila)

PKP5 ponovno uvaja pravico do povračila izplačanih nadomestil plač zaradi varstva otroka upoštevaje njegovo starost in druge okoliščine (višja sila). 

Pravico do nadomestila plače lahko koristi samo eden od staršev, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok iz sledečih razlogov:

  • ker je bila otroku odrejena karantena ali
  • zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanje vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva.

Za otroka se šteje otrok do vključno 5 razreda osnovne šole, otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

V primeru odsotnosti z dela iz zgornjih razlogov, mora delavec najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka teh razlogov obvestiti delodajalca o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile. 

Delavcu, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, pripada nadomestilo plače v višini 80% plače zadnjih treh mesecev. Nadomestilo plače bo delavec prejemal za obdobje, za katero je otroku odrejena karantena oziroma dokler bodo podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo njegovo odsotnost.

Vlogo za povračilo izplačanih nadomestil plače mora delodajalec vložiti pri ZRSZ v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca, pri čemer mora vlogi priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Ukrep velja za nazaj, tj. od 1.9.2020 do 31.12.2020 z možnostjo podaljšanja za 3 mesece.

Vnos nadomestila plače zaradi obveznosti varstva otroka (višja sila)

  1. V meniju Plače > Obračun plač vnesemo novo plačo.
  2. Na prvem koraku obračuna plače izberemo vrsto obračuna > Plača (obračun običajne plače).
  3. Pri polju Nadomestila (dopust, boleznine) iz povprečja mesecev vnesemo 3 (op. program upošteva predhodno pripravljene in potrjene obračune).
  4. Če želimo, da program pri izračunu urne postavke za nadomestila upošteva tudi ure dopusta, dodamo kljukico pri polju Upoštevaj dopust pri izračunu nadomestil.
  5. Na drugem koraku obračuna plače,  pri delavcu izberemo vrsto izplačila Višja sila - Covid 19 (M02) in vnesemo število ur ter poljuben opis.  Program izračuna urno postavko iz povprečja plač zadnjih treh mesecev. V kolikor je izračunano nadomestilo nižje od minimalne plače, program samodejno doda razliko do minimalne plače.
  6. V kolikor nam tako izračunana urna postavka ne ustreza izberemo vrsto izplačila Višja sila - Covid 19 (M02) - ročni vnoskjer vpišemo število ur, urno postavko in odstotek (%) ter poljuben opis
  7. Vnos podatkov potrdimo.
  8. Program bo zmanjšal ure rednega dela in ure dodatka na delovno dobo.
  9. Po končanem vnosu, podatke za obračun plače shranimo in nadaljujemo z obračunom plač.

Kaj program pripravi?

  • REK-1 obrazec z vrsto dohodka 1001. 
    • V polje 105 polni celoten znesek nadomestila. 
    • V analitičnem delu REK obrazca v polje M02 in B02 pa znesek obračunanega nadomestila za varstvo otroka.
  • Plačilno listo s prikazanim podatkom glede vrste izplačila.
  • Plačilne naloge.
  • Temeljnico.

Ne spreglejte!

V primeru, ko imamo na obračunu plače nadomestila in refundacije v kombinaciji s čakanjem na delo, program bo nadomestila in refundacije polnil v B01, čakanje na delo pa v B02.

Nadomestilo plače v času sobivanja staršev v zdravstvenem zavodu ob bolnem otroku

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: ZIUOPDVE), ki je začel veljati 28. 11. 2020, začasno dopolnjujejo določbe 98. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) glede pravice staršev do sobivanja v zdravstvenem zavodu (tj. bolnišnici) ob bolnem otroku in nadomestila za navedeni čas. 

Pravico do sobivanja v zdravstvenem zavodu ob hospitaliziranem otroku sestavljajo tri upravičenja: 

  • pravica do kritja stroškov nastanitve in prehrane za čas sobivanja,
  • pravica do upravičene zadržanosti od dela za čas sobivanja (bolniški stalež zaradi sobivanja), 
  • pravica do nadomestila za čas sobivanja v višini 80 % od osnove po ZZVZZ od 1. delovnega dne v breme ZZZS.

Pravico do sobivanja (vsa tri upravičenja) je mogoče uveljavljati do vključno 14. leta otrokove starosti (do vključno dneva pred 15. rojstnim dnem). Do 18. leta otrokove starosti se pravica do sobivanja zagotavlja le, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo (do vključno dneva pred 19. rojstnim dnem).

Interventni zakon izrecno izključuje povračilo stroškov v primeru sobivanja staršev ob bolnem otroku v zdravstvenem zavodu, ki je v tujini.

Zavarovanec je upravičen do zadržanosti od dela zaradi sobivanja zgolj za tiste dni, ko prenoči v bolnišnici ob hospitaliziranem otroku ter za zadnji dan hospitalizacije otroka.

Pravica se uveljavlja na podlagi posebnega potrdila o sobivanju, ki ga izda bolnišnica ob koncu vsakega koledarskega meseca oziroma ob zaključku sobivanja. Potrdilo o sobivanju je obvezna priloga k zahtevku za refundacijo (za delavce) oziroma k zahtevku za direktno izplačilo (za samostojne zavezance).

Upravičenec je za čas sobivanja upravičen do nadomestila v višini 80 % od osnove po ZZVZZ od 1. delovnega dne v breme ZZZS.

Veljavnost ukrepa je od vključno 28.11.2020 do vključno 16.4.2021

Od vključno 17.4.2021 dalje je sobivanje z otrokom trajna pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tako za sobivanje v bolnišnici kot v zdravilišču, razširjen pa je tudi krog oseb, ki imajo to pravico. Več o novostih na področju pravic do sobivanja ob bolnem otroku preberite tukaj.

Vnos nadomestila zaradi pravice do sobivanja

  1. V meniju Plače > Obračun plač,
  2. na drugem koraku obračuna plače, pri delavcu izberemo Vrsto izplačila > Sobivanje, kjer vnesemo:
    • število ur,
    • datum od (v mesecu obračuna plače),
    • datum do (v mesecu obračuna plače),
    • datum prve zadržanosti,
    • leto osnove (gre za osnovo iz preteklega leta za izračun refundacij).
  3. Vnos podatkov potrdimo.
  4. Program bo zmanjšal ure rednega dela in ure dodatka na delovno dobo.
  5. Po končanem vnosu, podatke za obračun plače shranimo in nadaljujemo z obračunom plač.

Več o izračunu urne postavke za refundacijo preberite tukaj.

Kaj program pripravi?

  • Plačilno listo s prikazanim podatkom glede vrste izplačila.
  • Plačilne naloge.
  • REK-1 obrazec z vrsto dohodka 1001. 
    • V polje 105 polni celoten znesek nadomestila. 
    • V analitičnem delu REK obrazca v polje M02 in B02 pa znesek obračunanega nadomestila plače.
  • Zahtevek za refundacijo - sobivanje, v katerem polni razlog zadržanosti 14 in urna postavka za nadomestilo znaša 80% osnove iz ZZVZZ, z upoštevanjem spodnjega in zgornjega limita iz ZZVZZ (enako kot pri obračunu nadomestila za razlog zadržanost 06 - nega).

Krizni dodatek po PKP7

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Za povračilo izplačanega tovrstnega dodatka mora delodajalec preko informacijskega sistema FURS najpozneje do konca februarja 2021 predložiti izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. FURS bo izplačal povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.

  1.  V meniju Plače > Obračun plač,
  2. na drugem koraku obračuna običajne plače, pri delavcu izberemo Vrsto izplačila > Krizni dodatek v skladu z ZIUPOPDVE (Covid-19) in vnesemo znesek dodatka.
  3. Kliknemo Potrdi.

Kaj program pripravi?

  • Plačilno listo s prikazanim podatkom glede vrste izplačila.
  • Plačilne naloge.
  • REK-1 obrazec z vrsto dohodka 1190.
    • Na zbirnem REK obrazcu vpiše podatke o delodajalcu in številu oseb – prejemnikov dodatka.
    • Na individualnem REK obrazcu pa vpiše podatke o prejemniku dohodka in izplačilu. Znesek izplačanega kriznega dodatka program vpiše v polje A052, z oznako vrste dohodka 0000.
V tem prispevku